Kupoprodajna pogodba za nepremičnino z hipoteko

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino je pogodba s katero se kupec zaveže plačati kupnino, prodajalec pa se zaveže izvesti prenos lastninske pravice na nepremičnini na kupca. Hkrati je tudi pogodba, s katero se prodajalec zaveže izročiti kupcu stanovanje v posest brez napak. Za sklenitev tovrstne pogodbe je potrebna prava in svobodna volja obeh strank, ki morata biti obe poslovno sposobni. V skladu s 52. členom OZ mora biti tovrstna pogodba sklenjena v pisni obliki.

Za uspešen prenos lastništva mora pogodba vključevati tudi zemljiškoknjižno dovolilo, znano kot intabulacijska klavzula. Gre za jasno in nepogojno izjavo prodajalca, s katero ta dovoljuje, da se kupec vpiše kot lastnik nepremičnine v zemljiško knjigo. Če dovolilo ni del same pogodbe, se lahko pripravi kot ločen dokument, vendar ga je treba skupaj s pogodbo predložiti zemljiškoknjižnemu sodišču. Pomembno je, da je podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu overjen.

Hipoteka je oblika zastavne pravice, ki se vzpostavi na nepremičnini. Zastavni upnik ima pravico, da v primeru neplačila zavarovane terjatve ob zapadlosti poplača svojo terjatev iz vrednosti zastavljene nepremičnine, pri čemer ima prednost pred drugimi upniki. Hipoteka je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavljena nepremičnina ostane v posesti zastavitelja, ki jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Najpogosteje se hipoteka uporablja kot sredstvo zavarovanja pri stanovanjskih kreditih, ki jih odobrijo banke.