Pogodba o zaposlitvi za določen čas (konkurenčna klavzula) + vse PRILOGE

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je pogodbeno razmerje, ki se sklene med delodajalcem in delavcem za omejeno časovno obdobje. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas kot izjemo od predpisanega načelnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo za določen čas je mogoče skleniti pogodbe za določen čas le če je podan eden izmed naslednjih zakonsko predpisanih pogojev:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

• začasno povečan obseg dela,

• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,

• poslovodno osebo ali prokurista,

• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,

• opravljanje sezonskega dela,

• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,

• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

• predajo dela,

• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti

Zakon določa, da delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši od dveh let z nekaterimi izjemami (na primer pri projektih, ki zahtevajo več časa za dokončanje, nadomeščanje začasno odsotneg delavca itd.). Torej ena pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene maksimalno za 2 leti. Prav tako se lahko več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas sklene le za skupno trajanje, ki je manjše od 2 let (npr. 2 pogodbi za določen čas vsaka po 1 leto ali 4 pogodbe za določen čas, vsaka za pol leta). Tako imenovano veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preko časovne omejitve 2 let je prepovedano. Šteje se, da v kolikor delodajalec potrebuje delavca za obdobje daljše od dveh let, mu mora ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za neodločen čas. Omenjena dvoletna omejitev dela za določen čas se upošteva tudi pri agencijskem delu, torej opravljanje dela pri uporabniku na podlagi napotitve agencije za zagotavljanje dela delavcem.

Če delodajalec ravna v nasprotju z zakonom in sklene eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z ZDR-1, se kaznuje za prekršek z globo od 3000 do 20.000 EUR (za manjše delodajalec je znesek nižji).

Poleg denarne globe, je posledica za nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi z določen čas avtomatska transformacija oziroma sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. 56. člen ZDR-1 določa, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa pogodbe za določen čas, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. To zakonsko domnevo se ne da izpodbijati, kar pomeni, da zoper njo ni mogoč nasproten dokaz.

Navedena dvoletna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pa izjemoma ne velja v naslednjih zakonsko določenih primerih:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca;

• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo;

• poslovodno osebo ali prokurista;

• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1;

• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

Zgoraj omenjeno obdobje dveh let pa se prekine, če delavcu poteče pogodba o zaposlitvi za določen čas ter delodajalec z delavcem vsaj 3 mesece ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi. V tem primeru s podpisom nove pogodbe začne teči novo dvoletno obdobje.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Zaradi tega odpovednega roka pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni. Predhodno obvestilo delodajalca, da bo pogodba prenehala veljati, tudi ni pogoj za prenehanje veljavnosti take pogodbe in zakon takega obvestila niti ne omenja. Kljub temu je v praksi tako obvestilo priporočljivo predvsem z vidika jasno izražene namere delodajalca, da naj delavec po preteku dogovorjenega časa ne ostane več na delu.

Delavec, ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine ni v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.